Rekreativne borilne veščine
V Soboto 11. septembra 2022 je Tamara Smonker gostila odlične sogovornike in kolege na področju športne rekreacije in borilnih veščin.
Koncept okrogle mize je nastal pod okriljem projekta PONI (podjetno nad izzive) v Ljubljanski urbani regiji, javne razvojne agencije RRA LUR, kjer je bila Tamara zaposlena kot udeleženka v 5.skupini.
V 4ih mesecih so poglabljali certificiran tečaj borilnih veščin, ki bo popolnoma obnovljen, omogočal trenerjem in navdušencem borilnih veščin izboljšati svoje znanje in se kaliti v karieri športnega strokovnega delavca, katerega specializiran program je Shapeboxing:
Trener-ka borilnih veščin za rekreativno populacijo.
Na okrogli mizi so bili prisotni sogovorniki, s katerimi se je razvila zanimiva in poglobljena debata med različnimi vidiki strokovnjakov, ki so vsak na svoj način vpeti v svojo kariero, na istem področju.
Vsaka poklicna kariera ima vzpone in padce, tudi poklic strokovnega športnega delavca, na področju športne rekreacije in borilnih veščin, ki se skozi desetletja vedno bolj uveljavlja, tudi pri mladih. Naša ideja in poslanstvo je na čimbolj zanimiv in realen način ozaveščati mlade, ki si tak poklic želijo, v kaj se spuščajo in kaj lahko naredijo, da bodo čimbolje uresničili svoje načrte.
Vsi sogovorniki so strokovnjaki, ki na svojem področju, delujejo že več desetletij in jim borilne veščine v rekreativni in tekmovalni populaciji niso tuje.
Na odru so bili: TAMARA SMONKER, strokovnjakinja na področju športne rekreacije, ki se že 12to leto ukvarja s specialnim delom: poučevanja osnovnih tehnik borilnih veščin, kot so kickboks in tajski boks, v obliki skupinskih treningov, predvsem neženjšega spola. V sicer 22 letni poklicni karieri športne rekreacije.
VOJKO VUČKOVIĆ, dolgoletni manager enega največjih vadbenih centrov v Sloveniji, predavatelj, pa tudi državni MMA prvak. NATAŠA GORENC, priznana osebna trenerka, z dolgoletnimi izkušnjami na področju individualnih in skupinskih treningov, znan obraz oddaje: The Biggest Loser in tudi uspešna mamica 3eh. BRANKO RISTIČ, mojster borilnih veščin, osebni trener in slovenski igralec.
Šport je način življenja. Diciplina oziroma panoga, je ponavadi izhodišče, s katerim se srečujemo, spoznavamo in ga treniramo do potankosti, celo življenje, potem pa postanemo trener ali pa prenašamo znanje na druge, na različne zanimive načine.
Pogovor smo začeli tako, da je vsak od sogovornikov opisal svojo pot do uspešne kariere, ki jo sedaj opravljajo. Vsak je opisal na kakšen način se je srečal z borilnimi veščinami, kako so mu zaznamovale življenje in na kakšen način se še danes srečujejo z njimi.
Za prvo iztočnico smo se pogovarjali o trendu visoko intenzivnega treninga skozi leta, v vadbenih centrih. Pogovarjali smo se o tem ali med vadečimi še vedno prevladuje miselnost: "Čim manj razmišljati med treningom, čimveč kalorij izgoreti v 60ih minutah."
Ugotavljali smo, da se zadnja leta tudi v Sloveniji pojavlja trend po izboljšanju gibalnih vzorcev in drugačnosti vadb. V smislu da skupinske vadbe počasi izgubljajo svoj pomen in centri ne ponujajo več masovnih različnih skupinskih programov.
V ospredju je še vedno funkcionalni trening, za katerega je ravno to značilno, da se poglablja v kvalitetne gibalne vzorce. Les Mills vadbe počasi izgubljajo svojo popularnost, TNZ vadbe obstajajo samo še za "starejšo" generacijo, ki ne želi preklopiti na nove trende.
Za drugo iztočnico smo se poglobili v to ali so borilne veščine kot trend v rekrativni populaciji, že zajele Slovenijo. Ali je miselnost, da so borilne veščine primerne samo kot trening za pripravo na borbo ali tekmovanje, že zamrla? Je treniranje borilnih veščin še vedno brutalen šport, ki se ga večinoma udeležujejo moški? Smo že razbili ta mit ali še vedno drži?
V tujini že dolga leta, recimo v Novi Zelandiji so že leta 2010 sprejeli borilne veščine, kot način sproščanja ali skupinskega druženja za zabavo ali samo za hujšanje in boljše počutje, brez priprave na borbo in študiranja taktik obrambe in napada.
Ugotavljali smo tudi, če se osebni trenerji in trenerji fitnesa že zavedajo, da ni potrebno imeti za seboj tekmovalne kariere, če želijo poučevati ročno in nožno tehniko. Še vedno pa je Slovenija precej toga in ni razbila teh mitov.
Celosten trening borilnih veščin zajema tehnično znanje posamezne veščine, naj bo to MMA, boks, kikboks, tajski boks, karate ali kaka druga oblika. Poleg tega so tu še taktike in strategije napada in obrambe, tudi različni principi in metodologije treniranja, od pliometrije, do koordinacije, funkcionalne gibljivosti, funkcionalne anatomije borilnih veščin, skratka precej področij, zato besede mojster borilnih veščin, ne zasluži kar vsakdo. Je dober trener borilnih veščin lahko nekdo, ki je strokovnjak samo na določenih področjih npr. specialist za boks ali tajski boks ali kung fu?
Okroglo mizo so zaključil vsak s svojo sklepno mislijo o tem ali imajo borilne veščine kot trend v rekreativni populaciji, v Sloveniji prihodnost in katere so tiste ustanove in institucije, ki omogočajo strokovno usposabljanje na tem področju. Ugotovili smo, da so zveze preveč toge in OKS, kot vodilna institucija še ne omogoča poglobljenega tečaja. Zato pa je tu rešitev v obliki SHAPEBOXING certificiranega tečaja, po katerem se pridobi naziv: SPECIALIST borilnih veščin.
Namen in vizija Shapeboxing blagovne znamke, je omogočati kvalitetno znanje vsem, ki si želijo poučevati osnov borilnih veščin in jih prenašati na svoje vadeče.
Okrogla miza je bila namenjena temu, da smo se povezali različni strokovnjaki, ki še nismo močno vpeti v določene zveze in institucije, ki včasih ravno zaradi te vpetosti postanejo tako toge, da zavirajo potencial in rast. Pogovor je tekel sproščeno in vzdušje je bilo pozitivno. Vsem skupaj nam je dalo nove zagone in energije za izvajanje poslanstva: popularizacija borilnih veščin.